PRIDOBITVE PROTESTANTIZMA

1. S 1 knjigo smo dobili knjievnost in temelje slovenskega knjinega jezika. Govorice Ljubljane + dolenjske narene znailnosti.
2. Prva slovnica pomeni znanstveno potrditev o obstoju slovenskega jezika.
3. Prevod Biblije je dokaz, da je slovenski jezik kulturni jezik.

PROTIREFORMACIJA

Sledila je protestantizmu. Na slovenskem so bile ustanovljene posebne komisije, ki so zbirale in unievale (seigale) dela protestantskih piscev. Prizanesle so le Dalmatinovi Bibliji. Na elu ene takih komisij je bil ljubljanski kof Toma Hren. Zasluen pa je zaradi svojega dela Evangelia inu listuri, ki ga je naslonil na Trubarjevo izroilo. Pri izdaji tega dela mu je pomagal Janez andek iz Vinje Gore. Po izidu te knjige je nastopil na slovenskem literarni kulturni molk. Ko je katolika cerkev s koncilom (dogovorom) v Tridentu dobila oblast v svoje roke je postala tudi glavni dejavnik knjievnega razvoja na slovenskem. Svoj vrh je doivela katolika knjievnost okoli leta 1700.
Knjievne vrste:
1. pridiga
2. razmiljajoa proza - verska premiljevanja
3. pesnitvo (legendarne, ustvene pesmi)
4. dramatika (verske igre, pasijoni, moraliteta, mirakli, misteriji)

BAROK

V 17. in 18. stol.  Se pojavi umetnostni slog oz. smer imenovana Barok. Beseda Barok prihaja iz portugalske besede Barocco, ki pomeni nepravilni biser. Za to umetnostno smer so v literaturi znailni:
- dolge povedi
- zapletene besedne zveze
- preobloenost z okrasnimi pridevki, torej govorimo o preobloenosti, nabreklosti baronega sloga.
Na slovenskem imamo pomembnega baronega pridigarja Janeza Svetokrikega doma iz Svetega kria pri Vipavi. Njegovo pravo ime je Tobila Lionelli. Napisal je 5 knjig - pridig z naslovom Sveti prironik Na noviga lejta dan (faconetelj - robek).
Zgradba pridige:
a) cesarica Livija, o Sokratu - postavlja v kot vzor zakona
b) 2 eksempla / zgleda:
- o prepirljivi eni
- o malovrednem mou
c) strnitev spoznanj z nasveti za moa in eno
Avtorjeve simpatije so na strani mokega

KLASICIZEM

Je umetnostna smer, ki se pojavlja ob baroku, eprav se od njega razlikuje.
Znailnosti:
- je proti preobloenosti, nabreklosti baroka
- naslanja se na Atiko
- poudarja jasnost, urejenost, razumskost
- mono je vplival na razvoj razsvetljenstva.
Knjievne vrste, zvrsti:
- DRAMATIKA (opirajo se na Aristotelovo poetiko. Njegovi enotnosti dejanja dodajajo e dve enotnosti kraja in asa - 1 dan, 1 prostor): komedija in tragedija. Glavni predstavnik je Moliere, predstavnika tragedija sta J.B.Racine in Pierre Corneille.
- Miselna poezija
- Miselna proza
- Basni (La Fontaine)
Klasicizem se je zlasti razvil v Franciji.

Jean Baptiste Poquelin Moliere

Izhajal je iz meanske druine v Parizu. Bil je igralec, imel je svojo skupino. Bil je pod okriljem Ludvika XIV. Umrl je na odru, ko je igral namiljenega bolnika v svoji igri Namiljeni bolnik. Komedije: tartuffe, Ljudomrznik, ola za ene, ola za moe, Skopuh, namiljeni bolnik.

MOLIERE - TARTUFFE

Beseda taruuffe pomeni danes hinavca, svetohlinca, loveka z dvema obrazoma. V tej svoji komediji je Moliere obraunal s svetohlinstvom. Menil je, da se v vsakem obdobju lovetva pojavljajo isti tipi ljudi (hinavci, lanivci, ljudomrznei,...). Ima 5 dejanj, pisal jo je dvakrat. Prva uprizoritev je bila leta 1664, vendar je naletel na hudo reakcijo duhovine. Moliere ni odnehal, popravil je prvo verzijo, tako da tartuffe v drugi verziji ni bil duhovnik. Komino je vse tisto, kar vzbuja smeh. Komika:
- znaajska komika
- besedna komika
- repeticijska komika (ponavljajoe besedne zveze...)
- situacijska komika
Dramske osebe:
Orgon - naiven lovek
Tartuffe - svetohlinec, hinavec, dvoline
Ga. Pernellova - Orgonova mati
Damis - Orgonov sin
Marijana - Orgonova hi
Valer - Marjanin zaroenec
Elmira - Orgonova ena
Kleant - Orgonov svak
Dorina - sluabnica

PREGLEDNICA obravnavanih LITERARNOZGODOVINSKIH OBDOBIJ V EVROPSKI LITERATURI

1. antika (8.stol.pr.n.. - 5.stol.n..)
2. srednji vek (476 - 1492)
3. renesansa (16.stol.)
4. klasicizem (17.stol. v Franciji)

PREGLEDNICA obravnavanih LITERARNOZGODOVINSKIH OBDOBIJ V SLOVENSKI KNJIEVNOSTI

1. protestantizem / reformacija (16.stol.)
2. protireformacija, barok (17.stol.)
3. razsvetljenstvo (18.stol.)

RAZSVETLJENSTVO

Je drubeno gibanje, ki se pojavi v drugi polovici 17.stoletja (v Angliji, razmahne se v 18.stol.). Krepitev moi kranstva. Razsvetljenci poudarjajo razum. 
RAZSVETLJEVATI - PREGANJATI
Razsvetljenci so bili bolj izobraeni ljudje, ki so se borili proti zaostalosti, nasilju, nestrpnosti med ljudmi. Razsvetljenci so delovali na razlinih podrojih, poudarjali so razum in govorili, da se z njim da dosei vse. Meanstvo si je prizadevalo, da bi prili do oblasti. Francoska revolucija leta 1789. Pisali so enciklopedije, da bi razsvetljevali ljudi. Najznameniteja enciklopedija, ki je izhajala v Parizu 15 let, v 35 knjigah je Enciklopedija umetnosti, znanosti in obrti - DENIS DIDEROT. Ta enciklopedija pomeni najveji znanstveni doseek 18.stol.
Jan Jacques Raussean
Razvije se:
- miselna proza
- didaktina/pouna proza
- regresivna/razmiljajoa proza in poezija
Najbolj se pojavi BASEN in EPIGRAM ali PUICA, FILOZOFSKI ROMAN - Kandid - Voltaire, Jonathan Swifh DEFOE - Robinson Crusoe

RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM

Bili smo pod oblastjo Avstro - Ogrske. Marija Terezija je uvedla obvezno olo, obvezna vojaina, hine tevilke. Joef II - uvedel je enoten jezik v ole (nemki), tlaani so lahko izbirali gospodarja in ga lahko zamenjali.
Razsvetljenstvo pri Slovencih 1768 - 1819.
Leta 1768 je Pohlin izdal Slovnico o slovenskemu jeziku. 1819 umreta Zois in Vodnik.
Nai izobraenci se zbirajo v prirediteljskih krokih. Skrbijo za slovenski jezik in dvigovanje ljudske zavesti. AKADEMIJA DELAVNIH - OPEROSORUM. Najpomembneji kroek je bil kroek ige Zoisa. Prvi dobimo prave prosvetne pesmi - Svetokriki. V tem obdobju dobimo 1. posvetnega pesnika, to je bil Valentin Vodnik..
ANTON Toma Linhart postavi temelje 1. gledalia. V liriki so pisali budnice. Razvije se pouno pesnitvo: basen. V dramatiki se razvije komedija. 
Valentin Vodnik (1758 -      ), tudiral je za duhovnika, na pobudo ige Zoisa je zapustil duhovniko slubo; po 13 letih se je vrnil in na ljubljanski gimnaziji poueval zgodovino, geografijo, italijanski in nemki jezik; bil je zvest Napoleonu in ko so se vraali Nemci, so ga dali v pokoj, ker je bil nezaelen; napisal je astnik Ljubljanske novice, Velika ali mala pratika, Kuharske bukve - prevod; SLOVENSKI SLOVAR - uspel je izbrati 3000 besed, a izida slovarja ni doakal.
Vodnik ima za slovenski jezik in zgodovino velik pomen. Prvi je slovenski jezik uvedel v astnik, prvi je napisal ubenike v slovenskem jeziku, bil je prvi posvetni slovenski pesnik. Vplival je na pozneje pesnike. Njegove pesmi sodijo v angairano poezijo (pesmi z namenom).
UTILITARIZEM - je etina usmeritev, ki vidi smoter in cilj lovekovega delovanja v blaginjo, sreo, korist.
To je UTILITARIZTINA POEZIJA
Pesem: PESMA NA MOJE ROJAKE
Je tipina razsvetljenska pesem, razumska, pouna.
1. Vsebina: Pobudnica k delu in prebujanje narodne zavesti (tako pesem imenujemo BUDNICA). Je optimistina.
2. Jezikovno slogovna analiza: 3 kitice po 6 verzov, rima aabcdc (4 vrstina kiticam, ki ima anfibrah in trohej, jamb in trohej, trohej in anfibrah se imenuje alpska poskonica)
3. Zunanja zgradba pesmi: nagovor, natevanje, nagovor, poosebitev, poosebitev, stalno reklo, zamenjava, brezvezje, okrasni pridevki, preimenovanje

Anton Toma Linhart
Rodil se je leta 1756 v Radovljici. Oe je bil eh, mati je bila iz bogate Bavarske druine. olal se je na ljubljanski gimnaziji. Odlikoval se je v lepopisu. Odloil se je za tudij bogoslovja z namenom, da bo lahko v samostanu tudiral. Bil je v Stini in ugotovil, da to ni zanj. Potem je el tudirat na Dunaj, tu pride v stik s tujo literaturo. Zane pisati tudi sam, prva drama Miss Janny Love, potem je izdal zbirko Cvetje s Kranjskega. Konno je dobil eleno slubo - tajnik dravne slube in e naprej je pisal. Prevedel je upanovo Micko in Ta veseli dan ali Matiek se eni. Je eno najvejih imen slovenskega razsvetljenstva, ogreval se je za ideje francoske revolucije, zaetnik dramatike.
Razmere v Sloveniji in njegovo zanimanje za dramatiko ga je pripeljalo do dramatike. Prevedel je Richtarjev Vaki mlin in nastala je upanova Micka. 28.12.1789 - rojstni dan gledalia - prvi uprizorjena upanova Micka (gorenjsko nareje). Linhart je zaetnik gledalia. 90. leta je napisal Matika po Beaumarciais Figarova svatba (1790). Matiek se prvi predvaja leta 1848. Linhart je umrl leta 1795.

Matiek se eni
Je stara zgodba. Gre za boj za ljubezen med Baronom in Matikom.
Tema: stanovsko nadrejena zapeljivca za ljubezen podrejenega dekleta.
Linhart obravnava zelo resno ivljenjsko stvar, ki pa jo komino kona. Ta boj za ljubezen je neizbeen. Linhart je na strani preprostega, slovenskega loveka. Plemstvo zelo smei, Matika pa hvali, da je bister, pameten.
rno - belo Linhartovo prikazovanje. Smei tudi uradnitvo, ker podpira plemstvo. enski liki niso tako izraziti. Baronico in Neko je opisoval kot prebrisani, lepi in pametni enski (Prihodnost je na strani Linharta).
Ideja: sledili so utilitaristini ideji. Moi nimajo tisti, ki imajo denar, ampak tisti, ki so pametni, preprosti, vztrajni in preprosti slovenski ljudje, ne pa tuje plemitvo.
Zmenjava in Budalo predstavljata slovensko uradnitvo. Preko njiju je potlail nazadnjako uradnitvo, ki se upirali razsvetljenstvu. Namesto, da bi pomagala kmekemu ljudstvu, sta se prilizovala plemitvu. Nasprotovala sta kmeki oli.
Matiek se je na sodiu uprl proti nemkemu jeziku, ki je bil takrat uradni jezik.
V Matiku prevladuje situacijska, znaajska, besedna komika. Ta komedija je SATIRINA komedija.
SATIRA - v zbadljivo aljivi obliki bia neumnosti, slabosti, zmote, napake posameznika ali drube z namenom, da bi jih odpravila in izboljala moralo. Glavno sredstvo je IRONIJA (je raba nasprotnega izraza namesto pravega; je bolea, nas prizadene). Satire so ponavadi ostre, duhovite, vendar ne smejo biti aljiv.

Vrh Matika je na sodiu.
Komedija ima 5 aktov, 74 prizorov, oseb e 12, osrednje osebe so 4, osrednja zgodba je 1 in nekaj stranskih. Jezik je gorenjski, jezik preprostega loveka, vsi govorijo enako. Prisotni so germanizmi. Danes deluje ta jezik starinsko. Jezik je zelo iv, poln rekl. Stavki so kratki.

PREDROMANTIKA (1760-1800) IN ROMANTIKA (1800-1830)

Predromantika se je razvila iz nasprotovanja razsvetljenstvu.
V predromantiki:
- v ospredju ustva, misli, kar se dogaja v lovekovi drubi. Tu razvijejo liriko (izpoveduje!) --> je nasprotje nacionalizmu. Tu niso bili zadovoljni s stvarnostjo.
- Sentimentalizem (ko te ustva druge osebe prevzamejo).
- Pretirano izraanje ustev, vse do joka. Namen je ravno to, da ljudem vzbudijo ustva, soustva.
- V soustvovanju je vrednota loveka.
- Gojili so opisno/DESKRIPTIVNO pesnitvo po zgledu razsvetljenstva.
- OSSIANIZEM - ime po kotskem pesniku. Prevladuje mrano doivetje narave.

Johan Wolfgang Goethe (1749-1832)

Drama Faust - nesmrtno delo
Trpljenje mladega Wertherja - sentimentalni roman pisan v obliki pisem. Ta pisma so bila datirana; prvo 4.5.1771, zadnje 21.12.1772. lep primer svetobolja.
Pisal ga je na podlagi svoje ivljenjske izkunje. Zgodovinski roman. 1768, ko je tudiral pravo se je iz neznanega vzroka preko noi spremenil, vase zaprl. Stari so ga poslali v majhno mestece, kjer naj bi si opomogel. In res si je. Tu spozna dekle z imenom Charlotte in se vanjo zaljubi. Njen zaroenec Kestner pa je bil njegov prijatelj. Zaradi nesrene ljubezni pobegne. Veliko potuje po svetu, da jo bi pozabil. Potem umre e njegov dobri prijatelj Wilhelm, naredil je samomor zaradi nesrene ljubezni. Roman ima zelo konkretne vezi z resninim ivljenjem. Tako je nastala zgodba, ki je enaka njegovi. Govori o optimistinem delu njegovega ivljenja.
Roman je razdeljen na 2 dela. Ta dela se razlikujeta. V prvem delu: s podeelja pie pismo prijatelju, veliko govori o slikarstvu, veliko je opisov narave, preprosto kmeko okolje, potem pride do Lotte in pove, da je vanjo zaljubljen in se je ne more odpovedati, ker ga privlai kot magnet. Na koncu se pojavi misel na samomor. 
V drugem delu pie pisma prijatelju in Lotte, vsebina je razlina. Zaradi ljubezni se odpove pravni karieri. Potuje po svetu, nikjer nima obstanka, smisel je bil le Lotte. Verjame v boga, nato jo opusti in mu vera ne preprei samomora, ker je bil to velik greh. V srcu ima praznino, ni ve ne uti, ne vidi lepot narave, sanjari in v sanjah vidi, da Albert umre; zelo mu je dolgas, ni ni zaradi esar bi se splaalo iveti in v tem stanju naredi samomor, se ustreli, vendar ne dobro in e nekaj dni trpi ustreljen, nato pa umre.
Romanu so pozneje dodali vzdevek ROMAN SRCA. Goethe je z njim zaslovel preko noi. Nemka mladina je bila isto obsedena z njim. Na njih je vplival tako, da so se zaeli obnaati kot onadva. Povealo se je tudi tevilo samomorov. Neki italijanski kof je pokupil celo naklado romanov, da se ne bi tudi njihova mladina pokvarila.
ANTITETINA SIMETRIJA - vsebinsko nasprotje med deloma romana.

ROMANTIKA (1830)

Postane osrednja smer knjievnosti. 1 polovica 19 stoletja. Nastala je iz opozicije razsvetljenstvu. Romantika je samosvoja usmeritev. Ime izhaja iz besede roman, prvoten pomen je veliko izmiljenega, potem pa postane realen. Glavna vrednota romantikov je lepota, predvsem notranja. Romantini junak je notranje bogat, plemenit, lep navzven, obvladujejo ga ustva, strasti, razpoloenja, pogosto se zatekajo v sanjarjenje, beijo iz sedanjosti, vraajo se v preteklost ali pa odhajajo v eksotine deele. Romantiki so se upirali, niso se drali predpisov. Romantiki so pasivni uporniki, sveta pa ne spreminjajo, ampak sanjarijo. Polni so razoaranj nad lovekom in svetom. Zdi se mu, da je v drubi odve in potem je tudi sam sebi odve. Pretirano romantini ljudje ne morejo iveti brez teav. Njihovo nasprotje je med idealom in stvarnostjo, ko ugotovijo, da s ideal ne uresnii, se prepustijo usodi. Romantiki se izpovedujejo, zato ima lirika najveji pomen v romantiki.
Lirika: ljubezenska, bivanjska in poetoloka tematika.
Uporabljajo veliko tercin, zopet obudijo sonet, pojavi se stanca/oktava, gazele, elegini distih. Pesmi so izpovedne, ljubezenske.
Pojavijo se epske pesnitve, roman v verzih.
Dramatika je zelo slabo razvita; zgodovinska dramatika.
Henrich Heine, A.S.Pukin, Lermontov, Byron, France Preeren.

Henrich Heine: Lorelei
Pesem je epsko-lirska romantina balada. Zaetek pesmi je lirski. Pesnik govori o romantinih, alostnih in ljubezenskih ustvih. Pravljica iz davnine govori o deklici, ki je nesreno zaljubljena in se z visoke peine vre v Ren; naredi samomor. Deklica je lepa, ima zlate lase in lep glas, pooseblja lepoto, pogubno mo lepote. Konec je tragien, to je znailno za balado.
Clemens Broontano je prvi napisal to pesem. Govori o deklici Lorelei, ki je s svojo lepoto oarala mokim srce in so jo zaradi tega imenovali arovnica. Potem so jo peljali k kofu, da bi se ta odloil, ali jo bodo dali na grmado. In ker je tudi njega oarala je ni dal na grmado ampak v samostan. Ona ga prosi, naj jo da na grmado, ker je izgubila svojega ljubljenega. Med potjo prosi tri viteze, e se lahko e enkrat povzpne na peino nad Renom od koder bi e zadnjikrat videla grad svojega ljubljenega. Vitezi ji seveda to dovolijo, ona pa se vre v Ren in naredi samomor. Umrli so tudi vitezi, ker niso znali ven iz peine, kjer so akali na Lorelei. Pesnik to pie iz svoje osebne izkunje. Bil je zaljubljen v sestrino, ki ga pa ni marala.

A.S.Pukin

Najbolj znan je po romanu v verzih Jevgenij Onjigin. Ukvarjal se je tudi s politiko, pisal politine pesmi. Zaradi ene od takih je bil leta 1824 pregnan na domae posestvo, bil je v hinem priporu. V tem asu je za njega skrbela njegova varuka in je bil nanjo zelo ustveno navezan. Bila je njegova zakladnica literature. Pesem zimski veer je napisal v teh asih.

Zimski veer
Pesem je razpoloenjska. S sliko burje in snenega metea je izrazil alost, raztresenost, boleino, izoliranost, osamljenost,... Zunanja zgradba pesmi: 4 kitice - 8 vrstine . oktave. Rima je prestopna - verina. Stopica je trohej. Notranja zgradba: personifikacija, primera, okrasni pridevki, aliteracija, asonanca, anafora, ENJAMBEMENT - e se misel kona v naslednjem verzu; nagovor, retorina vpraanja, notranja rima, refren.

Lermontov

JADRO
Jadro je lirski subjekt (lahko on sam), morje je ivljenje, ki se igra z njim.
Lermontov izhaja iz plemike druine, tudiral je na Moskovski univerzi. Zaradi politino obarvane pesmi je moral zapustiti Moskovsko univerzo in se preseliti v Petersburg. Pesem je nastala, ko je to izvedel, nekje ob morju (ANTITIZEM - nasprotje). Nastala je tudi pod vplivom lastnih obutkov, ko ni bil zadovoljen s svojim ivljenjem.
MOTIVI SO KONKRETNI DELCI VSEBINE: jadro, morje, vihar, dom, tujina. 
Nasprotja:
- ne ie sree, ne bei pred njo
- sinja morska gladina, morje kipi
- iskati, pustiti; vihar, mir
- sonna lu, vihar
Romantine sestavine: hrepeni po neem druganim. Lirski subjekt je jadro; jadro je oseba. Zakljuek je romantien. Pesem je tradicionalna. Stopica je jamb. Figure: metafora, okrasni pridevki, retorino vpraanje, vzklik.

GEORGE GORDON NOEL LORD BYRON

Po oetovi smrti je postal lord. tudiral je. Byron je bil pesnik. Veliko je potoval. Podedoval je vse premoenje. Zael je tudi pisati, ko se je vrnil iz potovanj - POTOPISI. Poroil in loil se je. Rad je kritiziral, ugovarjal. 1816 je zapustil Anglijo. 1788 - rojen. ivel je tudi v Benetkah. Tam se je zaljubil v poroeno grofico. Odloil se je pridruiti grkim upornikom proti Turkom. Tam je zbolel za malarijo. Pisal je lirske pesmi, pesnitve, drame. Najbolj znane: Romanje grofia Harolda, Parizina (ve je bila tudi Preernu), satirini nedokonan ep: Don Juan. Njegovo pesnitvo je drugano od evropskega. Bil je nenavadna osebnost. epal je. Mnogi so ga posnemali. Razvije se BYRONIZEM. Byronisti so iveli kot Byron. Kritizirati moralo, izzivati usodo, se drugae obnaati, epati, se sprenevedati. Bil je vzvien, posmehljiv, ironien --> to pomeni Byronizem. Sicer je bil mehak lovek, alosten, otoen. Dokaz za to je njegova znamenita pesem posveena psu, ki jo je dal napisati na spomenik. Da tu poiva njegov edini prijatelj, najbolj zvest prijatelj.

ROMANJE GROFIA HAROLDA
Celotna pesnitev obsega okoli 4500 verzov, pisani v stancah (oktavah), verz je italijanski/laki enajsterec. Ima tudi lirsko izpovedne elegije, govori o doivetjih, razmiljanjih o spoznanju mladega plemia, ki se vsega navelia kljub svoji mladosti. Odloi se za potovanje po Pirenejskem in Balkanskem polotoku. Torej, ker je 1.os. je Byron prepoznaven sam, predvsem, ko izdaja svoja ustva, misli. Grofi se po poti zaljublja v lepotico, ki je po virih podobna italijanski grofici. Ve ali manj je nesreen, kajti na potovanju ne najde tistega, kar je iskal - mir. Romanje je neuspeno. Junak je romantien. Navelian je vsega, alosten, otoen, odtujen svetu,... Ne najde notranje osebne sree (Harold). S svetom, ki ga ne razume je v nekem sporu.

SLOVENSKA ROMANTIKA (1809 - 1848)

1809 - Jernej kopitar, prva znanstvena slovnica slovenskega jezika (v nemkem jeziku napisana)
1830 - Preeren na viku svojega ustvarjanja
1848 - Preeren neha pisati; izide zadnji zvezek Kranjske belice, izhajala je letno, prvi letnik 1830, naslednji 1831, 1832, 1834 in 1848; konec slovenske romantike!

Jernej Kopitar, zelo dober jezikoslovec, mislil je, da se razume v vse stvari, vtikal se je v vse Preernove in opove pesmi in jih popravljal na podlagi osebnih odnosov do Preerna in opa, namesto, da bi pregledoval slovnino. V tem pogledu je izgubljal toke pri ljudeh. Povzdigoval je kmeko, preprosto literaturo, govoril, da ne rabimo umetnostne in visoke kulture, ker smo kmeki narod in nekateri so nepismeni. Po robu se mu je postavil op (znal je govoriti 14 jezikov), ni se vtikal v njegovo literaturo in mu popravljal besedila, ampak sta se besedno sprla, vmes pa je bil Preeren. Kopitar se je upiral vdoru tujk v nao literaturo - PURIZEM. Bil je strog purist in je hotel odstraniti vse tujke. e bi mu to uspelo, bi slovenski jezik ostal brez veliko besed, zato, ker ni bil dovolj bogat, da bi iz njega razvili nove besede.
MATIJA OP - znal je okoli 19 jezikov. Bil je prvi knjievni kritik in zgodovinar, ki se je zavedal, da gre as naprej - v nasprotju Kopitarja - zato si je prizadeval, da bi se naa literatura razvijala po sodobni evropski. op je osrednja vodilna osebnost v razvoju slovenske literature. Imel je velik vpliv na Preerna in zato ga je tudi opova smrt tako pretresla (utonil je v Savi). O Preernu je pisal Anton Slodnjak - Neiztrohnjeno srce.



FRANCE PREEREN

MOTO = vodilna misel

MOTO POEZIJA
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal,
srce je prazno, sreno ni,
nazaj si up in strah eli.

njegovo delo je razdeljeno na 3 obdobja:
- Prvo obdobje. V letih 24 (1830 l) = mladostno obdobje, sem sodijo pesmi: Povodni mo. Znailno je, da e ni pravi romantik, vpliv razsvetljenstva.
- Drugo obdobje: (1830-1840) = zrelo obdobje. Njegova ustvarjalnost je na vrhuncu. Znamenita dela: Slovo od mladosti, Sonetje nesree, Sonetni venec, Kam, Ribi, Turjaka Rozamunda, Glosa, Gazele,...
- Tretje obdobje: (1840-1846) = pozno obdobje. as , ko razen Zdravljice ne napie ni konkretnega. Leta 1846 izidejo Poezije z letnico 1847; klasino delo, odgovarja delu visokega sloga, zahtevi po umetnikem jeziku in do obravnavanega vpraanja, ki ima predznak venih vpraanj (biti ali ne biti). Preeren je prvi klasik, zraven tudi Cankar. Zvrsti in oblike: ljubezenske pesmi, miselne/refleksivne, alostinke/elegije, epigrami.

Slovo od mladosti
Pesem je nastala, ko je imel 30 let. V pesmi izpoveduje ivljenjske izkunje. Mladost nam ne izkae kot lepo, pa vendar hrepeni po njej. Pesem izpoveduje alost. ELEGIJA/alostinka. Oblika: 8 vrstina kitica. Motivi: romantini. Tema: toba po minuli mladosti, razoaranje nad ivljenjem. Ideja: bodi zadovoljen z mladostjo. tEmatika je eksistencialna (obstojna).

Sonetje nesree
Predstavljajo osrednjo izpoved Preernovega ivljenjskega nazora, v katerem se ukvarja s bivansko tematiko. Poda nam svojo ivljenjsko pot oz. izkunje od otrotva do zrelih let.
SONET - je oblika pesmi, ki ima 2 kvartini in 2 tercini. V kvartini da neko podobo oz. vpraanje, v tercini razlaga odgovor.
1. sonet govori o rojstnem kraju, asu otrotva in mladosti, ko je bil e sreen.
2. Sonet, pouti se kot popotnik po puavi, osamljen je, razoaran, okrog njega je kruto ivljenje.
3. Sonet, govori o sebi, ko ima vzpone in padce, sovrana srea ga tole na tla.
4. Sonet, njegova nesrea se stopnjuje, verjame v usodo, pojavlja se misel na smrt.
5. Sonet, spremljata ga obup in nesrea, ivljenje mu je jea, klie smrt naj pride im prej (...prijazna smrt, dolgo se ne mudi...).
6. Sonet, se e navadi nesree, vseeno mu je, govori da je cel otopel za sreo in nesreo (do ivega mu ne pride ni ve), up in strah sta zbeala, sprijaznil se je z usodo, usodi se je uprl tako, da je ivel, da ni naredil samomora.
Izhodie njegove nesree je to, ker je zapustil domai kraj.

Sonetni venec
Napisal ga je leta 1833, izdal pa naslednje leto, na Julijin god. S tem si je zapeatil usodo in stari so ji prepovedali vse stike z njim.
AKROSTIH - Primicovi Juliji (zaetki vrstic v Magistralah).
Zunanja zgradba: 15 sonetov (14+1 - magistrale)
MAGISTRALE SO 3 - KRAT PETA PESEM, KER SO VERZI ZBRANI V MAGISTRALAH. PRVI JE NA KONCU SONETA IN NA ZAETKU NASLEDNJEGA, NA KONCU PA E V MAGISTRALAH ZBERE VSE TE IN NASTANE NOV SONET.
Notranja zgradba: 3 teme se vedno prepletajo
Ljubezensko tematiko imajo pesmi: Glosa, Neiztrohnjeno srce, Gazele, Pevcu,...
Glosa je pesnika oblika, za katero je znailno, da ima na zaetku moto, verzi v motu se potem pojavljajo na koncu kitic.

Krst pri Savici
Prestavlja slovo od Matije opa in hkrati od Julije. Po obliki je isto drugaen od ostalih njegovih del. Je povest v verzih, sedaj mu pravimo epska pesnitev. Zgrajena je iz 3 delov, snov iz zgodovine (6, 7 stol.n.. pri nas), vzor mu je Valvasor, tema v uvodu je ljubezen do domovine, spotovanje prednikov, v Krstu pa domovinska in ljubezenska, tema prijateljstva; motivi: pokristjanjevanje, osvobodilnega boja - v uvodu, v krstu - ljubezen do Bogomile, s stalia Bogomile je ljubezen do rtomira in Boga, hrepenenja, razkol med stvarnostjo in ideali, krivde.

Sintetina zgradba - e si dogodki lepo sledijo
Analitina zgradba - e skaemo nazaj v zgodovino in zopet v sedanjost
rtomir je pogumen, bojevit, samozavesten, uporniki - junak. rtomir mogoe je, mogoe pa tudi ni pobegnil iz sovranikovega obroa. Njegova usoda in prihodnost ni doloena. Da bi na koncu ohranil epsko junako vsebino, bi se moral do zadnjega boriti in umreti, ampak on je uel.

Krst je obseneji, zgrajen je iz 54 stanc/oktav; uvod je pisan v tercinah, krst v stancah. Uvod je izrazito epski, dramatien; Krst je mirneji, epski in lirski, bolj romantien. rtomir se iz bojevnika spremeni v Krstu v zaljubljenega, potrtega, nesamozavestnega,... Veliko je izpovedovanja, romantinega stokanja. upnik pregovori Bogomilo, jo pokristjani in ona pregovori rtomira. Verjela je v posmrtno ivljenje in da bo s tem reila rtomira. rtomir ne deluje tako prepriljivo kot Bogomila, ampak to naredi zaradi ljubezni. Preeren se je s Krstom nekako poslovil od Julije (konec spremeni, rtomir in Bogomila se ne skregata kot sta se Preeren in Julija, rtomir in Bogomila se vdata usodi). rtomir - ime pove, da sovrai mir. Bogomila - ime pove, da jo Bog ljubi, zato jo je tudi sprejel, ko je la k nunam.

Jovan Vesel Koseski - Koseskovanje
Mislil je, da se razume na vse. Bil je razsvetljensko naravnan. Slabo je bilo to, da je jezik krojil kar po svoje. Bil je PATRIOT - domoljubec, upiral se je vdoru tujk, upiral se je vsemu, kar je bilo nemko. Delal je kar svoje besede, spreminjal spol, sklanjatev in zato tega jezika ni nihe razumel:
Vodenje - vodba
Skunja - skuz
Zrelost - zor
Lisica - lis
Navada - vada
Iznael je besedo PREVIDNO in e nekatere besedne zveze.
KOSESKOVANJE - pojav, ko niso razumeli njegovega jezika in so zaeli besede kar krajati in spreminjati.
Anton Martin Slomek - duhovnik
Janez Cigler - prva slovenska povest Srea v nesrei leta 1830.
Romantika na Slovenskem je bila precej razgibana.

REALIZEM
1830-1880 - evropski
1850-1890 - slovenski

snov je iz stvarnega ivljenja, iz besedila se razbere politino in gospodarsko stanje. as velikega napredka, industrijska revolucija - drugaen nain ivljenja, hitreji tempo; marna revolucija, prusko-avstrijska in nemko-francoska vojna.
Najve je romanov (lahko opisuje veliko oseb, dogodkov, asa, krajev); novela je omejena na manji obseg.
Realis - stvarnost
Snov iz vedno bogateje meanske drube, ki ima poasi vsega dovolj.
Smeri v realizmu:
- ROMANTINI REALIZEM - iz romantinega ivljenja, primer je Deseto brat - romantina je ljubezen, snov je realna.
- OBJEKTIVNI REALIZEM - avtor je neoseben, neprizadet, se ne vmeava; opisuje zadevo, zelo je hladnokrven.
- KRITINI REALIZEM - kritien do drube, posameznika; izraa svoje stalie (Balzac)
- PSIHOLOKI REALIZEM - zanima ga bolj psiha kot zunanje dogajanje (Dostojevski)
- SOCIALNI REALIZEM - o drubenih razmerah
- POLITINI REALIZEM - snov iz stvarnega ivljenja, eli pa jo malce polepati
- IMPRESIONISTINI REALIZEM - vtisi
V realizmu izrednih junakov ni, glavno vlogo ima meanski narod. Opisuje tudi sloj ljudi, ki so na dnu, pijance, prostitutke.
LITERARNE VRSTE:
- EPIKA - roman, novela
- Dramatika
- Lirika
Gregori, Jenko, Juri, Levstik, Tavar, Akerc.
Predstavniki:
- francoski - Balzac, Flaubert, Stendhal
- ruski - Tolstoj, Dostojevski, Gogolj, Turgenijev, ehov
- angleki - Dickens, Thackeray
- nemki - Keler

RUSKI REALIZEM
Bil je zelo razvit, socialni in kritini. Razmere, ki so vladale v rusiji, so pisci zelo uporabili in pisali dolge novele in romane. V delih se sreujemo s socialnimi problemi, z zgodovino.
LEV NIKOLAJEVI TOLSTOJ
(1828, Jasna Poljana v bogati plemiki druini)
dejstvo, da je bil plemi mu ni koristilo. Imel je zelo razvita ustva za soloveka. Ko je odrastel je ustanovil lastno kmeko olo, v kateri je poueval revne otroke. Umrl je na elezniki postaji. Bil je NAJVEJI PISATELJ EVROPSKEGA REALIZMA, zelo pameten, pisal je tudi filozofske spise. Kranstvo mu ni bilo ve, ker je izkorialo sloj, za katerega se je on zavzemal, razglaeval  je svoje kranstvo. Ljudstvo ga je imelo za svojega boga. Doivel je slavo pri kmekemu ljudstvu, plemii so se ga sramovali, ker je bil drugaen od njih. Pokopan je v Jasni Poljani, v brezovem gozdu leta 1910. Najprej je pisal kraje povesti - Sevastopoljeske, Smrt Ivana Iljia. Romani: Ustajenje, Vojna in mir, Ana Karenina. Napisal je 5 bojih zapovedi.
ALTRUIZEM - nesebinost. Bil je prav posebna osebnost.
EPOPEJA - obseen zgodovinski roman, pripoveduje o tevilnih dogodkih, ima zelo veliko epsko irino. Na delo se je zelo dolgo in temeljito pripravljal. Prej je pretudiral veliko zgodovinskih virov, veliko je rpal iz prievanj, iz arhivov. To je as Napoleonovih pohodov. Roman razdelimo na 2 dela: vojna - prvi osrednji motiv; mir - drugi osrednji motiv.

VOJNA IN MIR
Del o vojni je bolj verodostojen, bolj posnetek zgodovinskih dejstev, malo je vse skupaj polepal.
Kratka vsebina:
Roman pripoveduje o ivljenju treh plemikih druin. To se predvsem dogaja v miru. Napoleon, oficir Kuragin, general Kutzov, zgodovinske osebe - te so v vojni. Druina Rostov, Boljkonski in Bezugov - izmiljena imena in tudi zgodbe o njih so izmiljene (mir). Dogaja se od leta 1805 do 1815 - as Napoleonovih vojn. Zane se na plesu, kjer se Nataa Rostova zaljubi v Andreja Boljkonskega, kateremu je pri porodu umrla ena in zapustila sina. Kmalu se zaroita, v to se vmea vojna. Andrej odide z vojsko Kutozola borit se v Avstrijo proti Napoleonu. V asu Andrejeve odsotnosti Natao oara oficir Kuragin in sklene z njim pobegniti. To jima ne uspe. Andrej izve in razdre zaroko.
- natain brat Boris se zaroi s Sonjo (ni premona, ni iz plemike druine). Boris odide v vojsko, kjer srea Andreja in v znameniti bitki pri Slavkovu je Andrej ranjen, Boris pa se kot junak vrne domov.
- Pierre Bezuhov je nezakonski sin bogatega kneza, po katerem podeduje bogato premoenje. Bil je preprost, neiznajdljiv. Poroijo ga s Heleno Kuragino, ona se z njim poroi zaradi denarja. Ona ga vara, on pa je e vedno zaljubljen v Natao.
- Maria Bolkonska, Andrejeva srstra. Je zelo dobro dekle, vendar zelo nesrena zaradi svoje zunanjosti, je zelo bogata, ima veliko snubcev. S tem se vrnemo na bojie. Napoleonova vojska v Rusiji. Premagajo Ruse. V tej bitki je Andrej ranjen - smrtno. Po tem porazu poveljnik Kutzov sklene pustiti Moskvo Napoleonu. Kutzov je menil, da bodo francoski vojaki oropali Moskvo inda bodo pri tem ropanju njih Rusi dobili v svoje roke. Francozom bo padla morala, ko se bodo zabavali, rusi jih bodo laje napadli. Moskovani so se zaasno umaknili. Rusi imajo namen Moskvo zagati - namesto Francozov. Vsa Moskva gori, Napoleonova vojska bei s plenom, pojavi se nedisciplina. Vsak reuje le svojo koo. Napoleon se umakne iz Rusije, kjer je izgubil veliko svojih vojakov. Tako Kutzova ukana uspe. Nataa se javi za bolniarko, kjer srea Andreja. Pred smrtjo ga prosi odpuanja. Ko se Francozi umaknejo, se Moskva obnovi. Konec je sreen, Francozi uplenijo Piera Bezuhova, Rusi ga reijo. Vrne se v Moskvo, kjer srea Natao in se poroita. Boris in Maria se poroita.

V romanu se vidijo 2 stvari
- Tolstojevo mnenje: zgodovine ne ustvarjajo posamezniki ampak mnoica. Zato je bil Napoleon velik vojskovodja, ne pa velik voditelj. Zgodovinski dogodki ne potekajo po lovekih nartih, ampak po nekih nedoumljivih zakonitostih.
2 vrsti plemstva: dvorno in zemljiko
dvorno plemstvo je ivelo v Petersbourgu in so simpatizirali Napoleona. Tolstojev odnos do dvornega plemstva je precej negativen. Govorili so francosko, se zgledovali po zahodu, iveli so na raun revnih. Tolstoj jih ima za sebine. Zemljiko plemstvo ivi v Moskvi, ivi z ljudstvom in tudi z njim pobegne. Temu plemstvu je tudi sam pripadal, mu je naklonjen. Tolstojev odnos do Napoleona pa izstopa. Napoleon je zgodovinska osebnost, je vase zagledan vladar, ne preve pameten, sebien, brezobziren, astihlepen.

Dostojevski
Je prvi, ko ga zanima loveka notranjost (psihologija), ta ga je privlaila. Je najveji predstavnik PSIHOLOKEGA REALIZMA.
ZLOIN IN KAZEN
Glavna oseba je reven tudent RASKOLNIKOV, ki hrepeni po uspehu in ne po denarju. Nekega dne srea bogato starko, ki je bila po njegovem mnenju nekoristno bitje. Porodi se mu nart, da bi gospo ubil, denar pa bi dal reveem, saj gospa ni imela sorodnikov. Tisti as je bila kolegica pri njej, zato je ubil obe. Denar je zakopal. Niso ga odkrili. Zboli. Prine se boj z notranjo vestjo. Tedaj se zaveda, kaj je storil. Muilo ga je to, ker ni nobenemu povedal. Raziskavo so opustili. Spozna Sonjo, ki izhaja iz drubenega dna. Zaupa ji zloin. Sonja predlaga naj se prijavi policiji, ker je videla, kako trpi. Nobena kazen ni huja kot trpljenje. Obljubila mu je, da mu bo stala ob strani. Prizna in se pomiri. Izkae se kot dober psiholog. Znamenito je Raskolnikovo miljenje daj tistemu, ki nima. Ljudi je razdelil v 2 skupini: 1 sk. - drzni (Napoleon); 2 sk. - mnoica.
Zavedel se je, da je ubil njo, ona pa notri njega. e se ni otresel greha.

FRANCOSKI REALIZEM
Monro de Balzac (1799-1850)
OE GORIOT
Prvo delo - Vstajniki, po vzoru Walterja Scotta. Pisal je 9 - 12 ur na dan. Leta 1833 se zane njegovo pismeno ivljenje. ZBIRKA: Evgenij Grandet, Oe Goriot. Ciklus 24 romanov LOVEKA KOMEDIJA. Njegovi romani so dvodelni. Sredstva: denar, razkoje, mo, ugled, oblast - to so sredstva, ki tejejo v drubi, poloaju.
Osebe v Oe Goriot:
- ga. Countuvova, Vautrin, Evgen de Rastignac, Goriot.
Goriot je imel 2 bogati herki. Ljudje so o tem dvomili. Evgen je hotel resnico izvedeti. elel se je poroiti z bogato damo. Obudil je vezi z bogato sestrino. Doma je pobral ves denar. Vautrin je skoval nart, da bi Evgena spravil na zeleno vejo. Evgena so hoteli poroiti, a ni upoteval nasveta. Pri eni bogati Goriotovi herki je e imel zaprta vrata. Evgen je s prodajo moke zelo zasluil, nekdo mu je rekel, da je eno povozil avto in je od pritiska in stiske bankrotiral. Njegovi herki Anastazija in Delphina sta se bogato poroili. Evgen se pobere in zopet nadaljuje delo.

Gustave Flaubert (1821 - 1880)
Gospa Bovary
Flaubert je predstavnik objektivnega realizma. Ne postavi se na nobeno stran. Opisoval je meansko mestno drubo. Dopua, da okolje vpliva na posameznika. lovek je sam po sebi pozitivno bitje. V ospredju je vedno resnica, je ne olepuje. Ni imel lepega otrotva, ivel je zraven bolninice, bil je pesimistien, nezadovoljen z vsem, kar je imel. e si se rodil na senni strani ivljenja, ni monosti da pride na sonno stran, pa e se e tako trudi. Vsakdo nosi nekaj Eminega, tega, kar imenujemo Bovaryzem (obutenje sveta, ko misli da je ivljenje tragino; sanj ni mogoe uresniiti).
Ema se je poroila s Charlesom zato, ker ji je bil ve, ker je prosil njenega oeta, e se lahko z Emo poroi in ta je privolil ter zato, ker je hrepenela in sanjala o ljubezni; zaradi ugleda, da se je povzpela v visoko drubo in postala gospa. Ema je romantini lik. Njene romantine lastnosti: ustvena, sanjarska in romantina. Roman je razdeljen na 3 dele. Prvi del ima 9 poglavij, drugi ima 15 in tretji 11 poglavij. Kraji dogajanja v poglavjih: 1.Tostes, 2.Yonville, 3.Rouen. roman se dogaja v Franciji, v prvi polovici 19.stol., v sodobnem asu pisatelja. Snov je vzel iz vsakdanjega ivljenja.

EVROPSKI NATURALIZEM
Razvil se je iz OBJEKTIVNEGA REALIZMA. Je neprizadeto dejanje. Skrajni realizem, v Franciji, okoli 1880 do 1900. Naturalistine prvine so se ohranile do danes. Naturalizem je e bolj realistien kot realizem, opisovali so im bolj po stvarnosti, zelo skrajen v prikazovanju stvarnosti v ivljenju. Zanima ga drubeno dno, tega prej ni bilo. Zelo rad prikazuje najnije sloje drube: pijanci, prostitutke, razgrajai, nedelavci. V jezik prodrejo vulgarni izrazi, niji jezik. Naturalisti so izhajali iz trditve, da je lovek ni drugega kot rezultat asa v katerem se rodi, okolje v katerem raste, dednosti. Teorija, ki se je naslonila na filozofijo, pozitivizem, darvinizem (boj za obstanek), teorija dednosti. Pisatelj opisuje ljudi tako, da se v njihovi usodi kae delovanje teh zakonov. Naturalisti so za osnovne teme vzeli tiste pojave v drubi, ki so veljali za neprimerne --> kriminal, duevne bolezni, seksualnost, perverznost, vse to vzbudi veliko nezadovoljstva. Zaetniki so naredili velik odpor kritike; kritiki jih niso sprejeli, bralci pa.

Utemeljitelj EKSPERIMENTALNEGA ROMANA. Ciklus 20-tih romanov: Beznica, (Rougon - Macquaiton), Nana.
Vsi romani obravnavajo drubeno dno. Pripovedovalec je vsevedni, personalni (pripoveduje skozi junaka). Naturalisti so razvili ESTETIKO GRDEGA. Veliko je moralnega vrednotenja ivljenja. (Krivijo drubo za propad posameznika). Precej je humorja, rnega humorja.

AUGUST STRINDBERG
Gospodina Julija - najpomembneje delo.

HENRIK IBSEN
Norveka dramatika, snov iz sodobnega meanskega sveta. tudiral je na Norvekem, potem na Danskem in v Nemiji. Na Norvekem je bil voditelj gledalia, zopet je potoval. Potem se je vrnil domov in kmalu umrl. Naturalistine drame: NORA / HIA LUTK, STRAHOVI, STEBRI DRUBE. Zanimajo ga odnosi med posamezniki in drubo.

HIA LUTK / NORA
Je analitina drama (preskakovanje dogajanj) v kateri se ukvarja z odnosi v meanski druini, Nora je advokatova ena, je doma, okras hie, druine. Nora je sprejemala goste in pletla, ni ni delala in razmiljala. Sasoma postane nezadovoljna s svojim poloajem. Njen mo je zelo zbolel pred leti, toda nista imela dovolj denarja za zdravljenje. Nora je la v slubo k notarju, toda ni bilo dovolj. Imela pa je zelo bogatega oeta, ki pa je bil na smrtni postelji. Ni ga hotela bremeniti in je sama napisala ek in tako ozdravila moa. Pozabila je napisat datum in ga je zapisala pozneje. Toda ne pravega, kajti oe je umrl, potem pa podpisal ek. Notar je v podpis podvomil. Povedala mu je resnico in ga podkupila. Notar je hotel vedno ve denarja. Po osmih letih so verjetno porabili dediino, mo pa je bil uspeen in ji je dajal denar. Notar pa je presegel elje, njeno zmonost. Priel ji je grozit, da bo vse povedal mou. Rekla je, da ji je e vseeno in misli narediti samomor. Notar ji je povedal, kdaj bo poslal pismo. Mo je vzel pismo. Mo je vzel pismo, ona pobegne, toda on jo poklie nazaj in jo vpraa, e je res. Skuala mu je povedati, toda ni uspela in se je odloila, da ga bo zapustila. Ko odhaja, ni isto jasno ali misli narediti samomor ali zaiveti na novo.

STRAHOVI
Naturalistina drama; stvarni, objektivni realizem; analitina in tezna (prvo izrazi temo) drama. Tema/teza je poloaj enske in dednost. Osrednji lik drame je Osvald Alving, ki je slikar; vrne se k materi iz tujine. Njen pokojni mo je bil vojaka osebnost, ki je veliko popival in zanemarjal eno. To je Ibsena motilo in enske so to pred drubo skrivale, ker jih je bilo sram. Gospod je imel s slukinjo her, ki jo je dal eni posvojit, slukinjo pa je odpustil. To je vedel le upnik. Mati je Osvalda hotela obvarovati pred oetom; Da ne bi postal tak. Mo je zbolel za sfilisom (spolna bolezen) in umrl, ko pa se je sin vrnil je bil tudi on bolan za sfilisom (kot aids; poasno umiranje, propadanje moganov). Osvald se vrne v zadnji fazi bolezni. Materi pove za bolezen, ona je vsa zaprepadena. Mati mu pove vso resnico o oetu in polsestri. Osvald za to obdoli mater. Mater prosi, da ga rei muk in ga umori; toda tega ni mogla storiti. Strahovi ves as visijo nad materjo. 
Ibsen se zavzema za ivljenje enske. Te so dobre, ljubee, ljubke. Moki so bolj realistini.

SLOVENSKI REALIZEM
Obdobje med realizmom in romantiko
1848 (marna revolucija, zedinjena Slovenija) - 1899

Nai pisatelji se nekako niso mogli posloviti od romantike.
Pesniki: Gregori, Akerc, Jenko
1848 = Preeren neha pisati, velike politine spremembe.
1899 = tudi v Evropi se realizem kona, zanejo se razvijati nove moderne zvrsti. K nam see realizem in na koncu naturalizem. Zopet so li korak nazaj, pisali so preprosto. JOSIP STRITAR je bil najbolj evropsko uravnan, ivel je na Dunaju. JANKO KERSNIK tudi prikazuje nae meanstvo. IVAN TAVAR je bil tudi delno evropsko uravnan. Zane se razvijati asnikarstvo KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE; SLOVENSKI GLASNIK; SLOVENSKI NAROD; ZVON ureja J. Stritar na Dunaju, potem v Ljubljani --> LJUBLJANSKI ZVON; DOM IN SVET, veliko objavlja Ivan Cankar. V Celovcu se pojavi Mohorjeva druba, v Ljubljani pa Slovenska matica.
Zanejo se razvijati stranke. Doba kulturnih prireditev, italnic in taborov (sindikalni, razlini shodi). Drubeno ivljenje je bilo naenkrat bolj ivahno.
Literarno obdobje delimo na:
- 1848 - 1881 TRDINA, LEVSTIK, GREGORI pod vplivom razsvetljenstva in Predromantike
- 1881 - 1899 TAVAR, KERSNIK, AKERC pod vplivom Romantike in realizma
Ob koncu obdobja se pojavi tudi Naturalizem:
- ZOFKA KVEDROVA in FRAN GOVEKAR.
Smeri realizma:
- romantini
- poetini
- socialni
- kritini
Literarne vrste:
- epika: rtica, novela, roman
- lirika: ljubezenske, politine, satirine, miselne, nacionalne pesmi, balade, romance
- dramatika: TUGOMER - prva aloigra, Juri in Levstik
Janez Trdina, Fran Erjavec, Josip Mencinger (Moja hoja na Triglav), Fran Levstik, Gregori, Juri, Kersnik, Tavar, Akerc...

FRAN LEVSTIK
Ni bil le pisatelj, temve tudi drubeno - kulturno usmerjen, bil je uitelj Juriu.
Izhaja iz dolenjske. Njegovo najpomembneje delo je Martin Krpan - 1858. Je avtor enega tevilnih programov tega asa. Uokviril ga je s potopisom - Popotovanje od Litije do atea (potopis pri nas - razsvetljenstvo). Zane se na Martinovo. Ta pot je postala tradicionalna, traja najve 4 ure. Levstik je za to popotovanje porabil cel dan. Opisoval je okolico, ljudi, ki jih je sreal. V svoj potopis je vloil literarni program. Njegov program ima velik pomen za razvoj slovenskega pripovednitva. Sledil mu je Juri.

JOSIP JURI
1844 - 1881
pisal je romane, rtice. Jurieva kratka proza izhaja iz slovenskega izroila (ljudskega izroila). Slovenski realizem --> razmah kratke proze. Bolj kot rtica se je v slovenskem realizmu razvila ZNAAJEVKA ali slika, novelica, novela, skica. V ospredju je znaaj osebe, ki jo opisuje. To so zgodbe, kjer nastopajo vaki posebnei. Skupne znailnosti:
- pisane so sintetino
- ves as so naravnane na konec
- so kratke
- povzame odloilni dogodek v ivljenju glavne osebe
- oseb je malo, v ospredju je ena sama
- pogosto govori o notranjem svetu teh oseb
- precej humorja
- to so redko isto realistina dela
Najbolj romantien je bil Juri, najbolj realistien pa Jenko

Teleja peenka
To je novela. Opisuje zelo podrobno. Biti je bil star petdeset let in je bil upokojen oficir. Rad je imel telejo peenko. Nekega dne, ko spet pride ob 6 uri, pa so bila vrata kuhinje odprta in videl je, kako se ta peenka pripravlja. Videl je debelo, popackano kuharico, kako mee meso v posodo. Odel je iz gostilne. Izgubil je voljo do ivljenja, saj mu je peenka zelo veliko pomenila. Znanci mu predlagajo, naj se poroi in dobi svojo kuharico. Nali so mu nevesto, precej mlajo. Slial je, kako se je ona smejala na njegov raun. To ga je prizadelo. el je v gostilno, se napil in nekje obleal. Zbolel je in kasneje umrl.

IVAN TAVAR
Rojen je bil leta 1851 v Poljanah. tudiral je pravo in bil potem odvetnik, nekaj asa deelni poslanc, ljubljanski upan. Bil je tudi astni mean. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je na Visokem v druinski grobnici. Bil je uspeen pisatelj: Cvetje v jeseni, med gorami, Grajski pisar, Visoka kronika. Ob Kersniku velja za najbolj realistinega.

Visoka kronika
Pisati jo je zael pri 45 letih. Zamislil si jo je v obliki trilogije, kot zgodovinski roman. Dobro se je pripravljal, govori o 17.stoletju. snov je zgodovinska.
V 1. delu je hotel prikazati as protireformacije. (17.stol.)
1618 - zaetek 30 - letne vojne
1716 - zadnja letnica
v 2. delu je hotel prikazati as Marije Terezije - 2 polovica 18.stol.
v 3. delu pa je imel namen prikazati as Napoleona - konec 18.stol.
roman je izhajal v Ljubljanskem zvonu do leta 1919, potem pa v knjigi.
Dogajalni as je 17.stol., zgodovinski as pa 20.stol.
Zgodovinska dejstva so 30 - letna vojna, prikaz ivljenja na vasi v 17.stol., predstavitev mestnih in grajskih znailnosti, opis postopkov v zvezi s sojenjem.
Plod njegove domiljije je ljubezenski trikotnik, Polikarpov umor.

Zgradba romana:
- 14 poglavij
- razdeljen je na 2 dela: 1) Polikarpova zgodba, 2) Izidorjeva in Agatina zgodba
- pripovedovalec je prvoosebni
- prvi del je sintetino-analitini, drugi del pa sintetini
- tema: govori o ivljenju druine Khalan na Visokem
- motiv: odnos oeta in sina, oetovo obalovanje
- jezik in slog: veliko je arhaizmov, pripovedovalec govori splono - pogovorni jezik, veliko uporablja delenik na -vi, precej se naslanja na sveto pismo, uporablja latinska imena, tujejezine oblike, precej retorinih figur.
- Oe je bil luteran, ostali pa kristjani

Nekaj o olskem eseju
Esej je politerarna zvrst. Tisti, ki ga piejo o neem razpravljajo, razmiljajo. To so literarne naloge z navodili. olski esej je usmerjen tako, da govori o obravnavani snovi, olskem gradivu (domae branje).

JOSIP JURI: Deseti brat
Prvi slovenski roman. Izel je leta 1866. Roman se je razvil iz epa, ki ga slovenci prej e nismo poznali. nAstal je zato, ker je tako hotel Levstik. Juri je imel teko nalogo, vedel je, da je roman dolg, da se v njem zvrsti veliko dogodkov, nastopa veliko oseb.
Roman je nastal iz 2 zgodb. Ena je o desetem bratu - Martinku Spaku, druga pa o ljubezni.
Obe zgodbi sta zelo romantini. Realistien je proti koncu, kjer se zanejo kmeki shodi v gostilni.
Snov je Juri vzel iz lastne izkunje. Bil je uitelj in se zaljubil v uenko. Njegova zgodba se ne kona tako romantino kot v romanu.
Zgodba Martinka Spaka je sintetino-analitina.
V glavnem se vse dogaja na gradu Slemenice, nekaj pa v vaki gostilni. Snov iz neposredne bliine vakega okolja, kjer se je sreal s preprostimi ljudmi, ki so na gradu Slemenice. Levstik mu je to oital, da prikazuje vedno male kmete, ko vendar imamo tudi dobro stojee kmete. Oital mu je tudi, da je preve romantien (nasplono osebe), da je preve skrivnosten.
Martinek Spak je nezakonski sin graaka. Na gradu je bil uitelj. Z Manico sta se zagledala. Ni bil najbolj primeren. Ta zgodba predvsem govori o njegovem ivljenju. Ni vedel, da je nezakonski, vse je zvedel iz maminih pisem, tudi kdo je njegov domnevni oe. S pismi ga izsiljuje in na koncu mu oe prizna, ter mu tudi nekaj zapusti. Spak pa naredi samomor.
Druga zgodba je zgodovinska o Lovru Kvasu in Manici. Njen oe je bil odloen. Kvas je bil romantien tip. Razmiljal je, kako bi bilo, e bi ga lahko njen oe drugae sprejel. Ona je sklenila, da naj gre Lovro tudirat, da bo oe imel drugano mnenje o njem. Dostudiral je pravo.
Deseti brat ima podnaslov - IZVIRNI ROMAN, da se ni po nobenem zgledoval.
Pripovedovalec je vsevedni. Roman je brez prave vrednosti, ker je preve skrivnosten, ima precej neverjetnih elementov, ni prepriljiv. Njegova vrednost je, da sledi zahtevam romana, saj se Juri ni imel po kom zgledovati.

ANTON AKERC
tudiral je teologijo in postal duhovnik. S svojim poklicem ni bil zadovoljen. Sprl se je s tedanjim kofom. Ni nehal pisati. Vedno bolj je bil razoaran nad duhovnikim poklicem. Postal je ljubljanski mestni kof. Veljal je za prvega epskega pesnika, pisal je balade in romance. ivel je v asu Cankarja, Murna, Ketteja. Njegovo nesprejemanje in zavraanje je zaviralo njegove pesnike sposobnosti. Balada je pomenila vasih vesele ljudske plesne pesmi. To se spremeni, mi poznamo balade kot alostne pesnitve. Balada ima tragien konec. Romanca pa ima ponavadi sreen konec.

SIMON JENKO
Bil je pesnik in pripovednik. Avtor bive slovenske himne NAPREJ. Pisal je: domoljubne, razpoloenjske in ljubezenske pesmi. Najbolj znan ciklus ljubezenskih pesmi OBRAZI (razpoloenjske in repreksivne/miselne). Obrazi so pesnika zvrst, slika ali podoba, epsko - izpovedne pesmi. Govorijo o naravi in ivljenju nasploh. Je 21 pesmi, prva je uvodnik. Prve so romantine, potem pa vse bolj realistine. So 4 skupine pesmi: domoljubne, objektivne, pesmi razoaranja in pesmi o svetu, kakeren je.
Nastajali so ve let. Tipi obrazov: identifikacijski, krainarksi, pesmi, ki govorijo o disharmoniji in subjektu narave, narava ima le funkcijo metafore.
Poasi prehaja v spor z naravo.
1. pesem je Vstala je narava. V bistvu je uvod v ciklus
2. Ko je sonce vstalo
3. Zelen mah obraa
4. Mlade here truplo
5. Med borovjem temnim

SIMON GREGORI

Je eden najznamenitejih pesnikov. Poimenovali so ga  Goriki Slavek. Bil je duhovnik in se je zaljubil v uiteljico. Pisal je ljubezenske pesmi. Prestavili so ga v hribe, kof ga je napadal. Toda ljudje so ga imeli radi. Na njegovem pogrebu je bilo ogromno ljudi. V duhovnem poklicu on ni bil sreen, imel je veliko duevnih problemov. kof mu je oital PANTEISTINI FATALIZEM (slepost) (Bog in narava sta isto; Bog ni ustvaril sveta, svet je veen). To je v nasprotju s kranstvom. Pisal je ljubezensko-izpovedne, ivljenjsko-izpovedne (loveka nikar; obarvane filozofsko), domovinske (Soi). MELANMOLIJA - otonost, otopelost, alost. Prisotna je v njegovih pesmih poleg pesimizma. Njegove pesmi so privlile ljudi, nekako se je prikupil s svojim ivljenjem.
LOVEKA NIKAR
Pesnik si boga predstavlja kot stvarnika sveta, ki ivljenje vedno vrti naprej in ga nikoli ne kona, ni smrti. Je vsemogoen. Motivi: delavnica, ivljenje, Bog, smrt, spreminjanje (glagolniki), svet, venost, trpljenje, vera v posmrtno ivljenje. Tema: ivljenjska, bivanjska tematika, filozofska vpraanja. Sporoilo: Boga prosi, naj ga ne spremeni zopet nazaj v loveka. Pesnik ne eli, da bi se iz njegovega prahu rodil lovek zato, ker je trpel, visel med dvomi in zmotami, ne privoi ljudem taknega ivljenja. V smrti vidi reiteljico zato, ker upa in prosi Boga, da bi postal cvetlica ali ptica in da ne bo trpel ter navsezadnje videl obraz boga, obraz ljubezni in resnice.

JOSIP STRITAR
tudiral je latinino in grino.
